Razkuževati ali ne razkuževati? To je sedaj veliko vprašanje. Med pandemijo smo bili iz vseh strani bombardirani z informacijami, kako je potrebno razkuževati na vseh področjih. Ampak to ni tako enostavno, saj je lahko napačno razkuževanje površin nevarno prav tako je lahko nevarno, če razkužujemo kadar ni potrebe. Paul Harleman iz nizozemskega podjetja Vileda Professional razloži zakaj.

Na Zemlji živi približno trilijon različnih vrst mikrobov. Približno 15.000 različnih vrst mikroorganizmov živi na in v človeškem telesu. Večina jih je neškodljivih in koristnih. Brez njih ne moremo živeti. Vendar pa nam lahko relativno majhno število teh bitij povzorči resne težave. Tako resne, da zadajo telesu nepopravljivo škodo ali celo smrt.

Po svetu umre več ljudi zaradi bolnišničnih okužb kot pa zaradi prometnih nesreč. Mikroorganizmi niso vidni s prostim očesom. Zatorej so umazani in mnogi se jih bojijo. Posledično se borimo proti njim, še posebej proti škodljivim, ciljano in organizirano, vendar na žalost tudi nefokusirano in neučinkovito. Še posebej v slednjem preži možna nevarnost.

Spoznajte nevidne

Obstaja mnogo različnih mikroorganizmov. Verjetno ste že slišali za kvasovke, plesni, bakterije in viruse. Kot že rečeno mnogo jih je koristnih, zaradi nekaterih pa lahko zbolimo. Tem pravimo patogeni mikroorganizmi. Patogenost pa se razlikuje. Kako veliko škodo bo mikroorganizem povzorčil gostitelju se imenuje virulenca. Covid-19 povzroča virus. Čeprav imajo virusi in bakterije različne lastnosti, jih pogostokrat zamenjujemo.

 SARS-CoV-2

SARS-CoV-2 je uradno ime virusa, ki povzroča bolezen imenovano Covid-19. Je tip koronavirusa, ki je visoko nalezljiv in za človeštvo nov. Čeprav znanstveniki vsak dan odkrijejo kaj novega o tem virusu, je še vedno veliko neznanega o SARS-CoV. Vemo pa, da je virus bolj nevaren kot smo mislili na začetku.

Ignoriranje virusa, kar mnogi še vedno počno, se lahko kasneje izkaže za napako. Najpomembnejša pot po kateri se virus širi je preko kapljic, ki nastanejo pri kašljanju, kihanju ali globokemu dihanju okužene osebe. Zato moramo vzdrževati določeno razdaljo med sabo.

SARS-CoV-2 lahko določen čas preživi na tudi “mrtvih površinah”. Zato moramo čistiti ali razkuževati površine. Najnovejša spoznanja znanstvenikov pravijo, da so aerosoli, ki imajo mnogo večjo pokrivnost kot večje kapljice, tudi pot za širjenja virusa. Zato strokovnjaki svarijo, naj bomo bolj pazljivi v zaprtih prostorih, še posebej tam, kjer so prezračevalni sistemi slabši.

Kaj se je spremenilo odkar je korona vstopila v naša življenja? Zagotovo so se spremenila pravila obnašanja. Vlade so uvedle ukrepe, ki so obvezni in podvrženi denarnemu kaznovanju, če se jih prekrši. Pravila se nenehno spreminjajo, odvisno od stopnje kontrole, ki jo imamo nad širjenjem virusa.

Prav tako se spreminja nekaj čemur sam pravim premik iz ‘vidno čisto’ k ‘higienično varno’. Organizacije, ki gostijo ljudi za krajši ali daljši čas, morajo ustvariti zaupanje. Obiskovalci in uporabniki objekta morajo biti prepričani, da je uporaba tega higienično varna. S prostim očesom lahko vidimo ali je okolje čisto, samo z uporabo opreme in znanja pa lahko preverimo, če je tudi higienično varno. Prav iz tega razloga je ustvarjanje zaupanje zelo pomembno.

Nenazadnje se je spremenil tudi naš odnos do čiščenja. Pričeli smo čistiti ali razkuževati vse naenkrat. Ne vedno zaradi smiselnosti temveč večino krat zaradi zmanjševanja strahu. Ampak kot vemo, strah je lahko slab vodnik.

Mikrobi so prvovrstni branilci

Predstavljajte si, da se moramo soočiti z visoko nalezljivim patogenim mikroorganizmom. Upravljalci objektov čutijo potrebo, da morajo nekaj ukreniti in odločijo se, da bodo razkuževali kljuke od vrat vsake tri ure. Recimo, da lahko ta patogeni mikroorganizem na kljuki preživi nekaj dni in da se lahko po tej poti okužijo ostale osebe.

Celo v tem primeru je razkuževanje kljuk vsake tri ure brezsmiselno početje, saj je samo prva oseba, ki se je kljuke dotaknila takoj po razkuževanju, varna. Vse ostale osebe, ki se bodo dotaknile kljuke v vmesnem času do naslednjega razkuževanja, bodo varne samo, če se kljuke ne bo dotaknila okužena oseba. Ta anekdota ni izmišljena, prav to so storili upravljalci objektov v Mehiki med trajanjem mehiške gripe. In verjetno so enako storili tudi sedaj. Resničen primer neučinkovitega razkuževanja.

Potrebujemo ciljane in dobro premišljene razkuževalne postopke. V nasprotnem primeru obstaja možnost tveganja, da postanejo mikroorganizmi odporni na razkuževalna sredstva, fenomen, ki se že pojavlja pri antibiotikih. V najslabšem primeru se lahko ljudje okužijo in zbolijo zato, ker razkuževalna sredstva ne zmorejo več ubiti patogenih mikroorganizmov.

Ko enkrat zboliš, ne moreš ozdraveti, saj je isti mikroorganizem odporen na antibiotike. Če se to zgodi, potem imamo res veliko  težavo. Tudi nizozemska vlada je zaskrbljena. Prosila je skupino znanstvenikov, naj preuči ali obstaja možnost, da postanejo mikroorganizmi odporni na razkuževalna sredstva. Odgovor je bil, da je to čisto možno in da bo potrebnih še več raziskav.

Zavedati se moramo, da so mikroorganizmi prvovrstni branilci. Zlahka premagajo ljudi. Na primer bakterije se pod ugodnimi pogoji množijo vsakih 20 minut. Posledično se lahko relativno hitro prilagodijo in razvijejo mehanizme za obrambo pred napadalci kot so antibiotiki. Ljudje se razmnožujemo mnogo počasneje. Potrebnega je veliko časa, da se človeško telo prilagodi na spremembe v okolju.

Človekovo obnašanje krepi mikroorganizme

Ljudje pomagamo mikroorganizmom, da postajajo močnejši, saj pogosto in z lahkoto potujemo po svetu. In mikroorganizmi potujejo z nami. Tako jim pomagamo, da se širijo v nova okolja.

Prebivalstvo še vedno raste. Potrebujemo več življenjskega prostora in prostora za pridelavo hrane. In ta prostor jemljemo divjim živalim. Če netopir ne bo mogel spati v gozdu, bo spal na drevesu v vašem vrtu. Živali in ljudje ne bomo več živeli v ločenih svetovih, delili si bomo življenjski prostor. Kar pomeni, da bomo delili tudi mikroorganizme, ki jih oboji gostimo.

V našem boju proti ogrožujočim mikroorganizmom jih poskušamo zmanjšati ali uničiti. Na primer s čiščenjem (odstraniti) ali razkuževanjem (uničiti). Vendar če površino razkužimo na napačen način, bodo šibki mikrobi umrli. Močnejši bodo preživeli in se množil, kar populacijo mikrobov še bolj okrepi.

Ni izjema, da se uporabi napačno razkuževalno sredstvo, da se sredstvo narobe razredči, da se površina premalo namoči z razkuževalnim sredstvom (razkužilo potrebuje določen čas, da se aktivira), da se površina pred razkuževanjem ne očisti (nekatera razkužila določena umazanijo delno onesposobi, potrebno je odstraniti bio – filme pred razkuževanjem), da je površina čista, a ne suha (kar povzroči redčenje razkužila) ali da površina ni bila ‘pretipana v celoti’.

Množični napadi z razkužili vzpodbujajo mikrobe, da se prilagodijo in razvijejo obrambni sistem. Bolnišnica na Floridi, ZDA, kjer je osebje razkuževalo vse skozi ves dan. Za vsak primer. Tudi v Veliki Britaniji so bile medicinske sestre, ki so ves dan ‘čistile’ z razkuževalnimi robčki za enkratno uporabo in tako nenamerno vzpodbujale bakterije k tvorjenju obrambnih mehanizmov in krepitvi teh.

Čas za spremembo

Zgleda, da je čas za spremembo. Ampak ali res moramo čisto spremeniti načine čiščenja ali razkuževanja odkar je korona stopila v naša življenja? Najverjetneje ne. Imamo znanje, imamo

postopke in vemo kako čistiti in razkuževati. Edina stvar, ki jo moramo spremeniti, je naše obnašanje pri čiščenju in razkuževanju: naredimo kar moramo, to počnimo dosledno in v skladu z navodili.

Vprašajte se, ali se to res dogaja v vaših organizacijah. Ne zato, ker verjamete, da se, ampak zato, ker ste preverili, saj je čisto mogoče, da se dobri nameni sčasoma razvrednotijo. To se lahko zgodi zaradi zmanjševanja stroškov, pomanjkanja znanja, manj operativnega vodenja s strani nadzornih oseb in tudi zaradi arhitekturnih odločitev, ki ovirajo čiščenje.

 Kaj storiti?

Kot rečeno, ni potrebno uvesti drastičnih sprememb. Je pa priporočljivo biti pozoren na določene stvari.

  1. Preverite dokumentacijo čiščenja. Ali je ažurna? So vsi seznanjeni z dokumentacijo? Predlog: prosite pooblaščeno osebo za razkuževanje, naj preveri postopke čiščenja.
  2. Določite točke kontaminacije in tveganj na objektu. Prilagodite postopke, če je to potrebno.
  3. Poučite in preverite (in ponovite) vse osebje vključeno v čiščenje.
  4. Preverite opremo za čiščenje. Ali je profesionalna, brez okvar in čista?
  5. Vlagajte v razumevanje in motiviranje. Razložite operativcem o pomembnosti preventive pred okužbo in izbiro med čistilnimi sistemi. Razumevanje rodi motivacijo in angažiranost.
  6. Po potrebi spremenite vedenje.
  7. Ustvarite zaupanje. Higienično varno je nov obraz čistoče.

Razkuževanje je lahko nevarno

Razkuževanje je rešilo mnogo življenj. Pravilna higiena rok, ki je eden izmed najbolj pomembnih načinov preventive navzkrižne kontaminacije, je nujna. Nihče tega ne zanika. Ampak napačno razkuževanje površin ali razkuževanje kadar to ni potrebno, je lahko nevarno. Obstaja nevarnost, da ustvarimo odpornejše bakterije in viruse, ki povzročajo bolezni in smrt.

Vprašanje je ali naj čistilci in medicinske sestre, ki čistijo, ves čas uporabljajo razkuževalne robčke za enkratno uporabo? Ali je detergent vedno potreben? In ali je čiščenje z mikrofibro krpo in samo z vodo v večini primerov boljša rešitev?

Nizozemski in belgijski strokovnjaki za preventivo pred okužbami pravijo da. Temeljito čiščenje je boljše kot nepotrebno razkuževanje. To pomeni, da moramo razkuževati samo kadar je to zares potrebno, ne pomeni pa, da moramo čisto prenehati z razkuževanjem. To je očitno.

Pandemija Covid-19 naj bo za nas budnica. SARS-CoV-2 zagotovo ne bo zadnji izmed neznanih mikrobov, ki bodo vstopili v naš varen in kontroliran svet ter ga zmotili. Prišlo jih bo še več, svarijo strokovnjaki. In lahko se zgodi, da bodo še hujši od SARS-CoV-2. Zatorej ocenimo in izboljšajmo, saj prav to počnejo tudi mikroorganizmi.